V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedavnem nagovoru izpostavil, da trgovci na bazarjih predstavljajo enega najbolj zvestih slojev islamskemu sistemu in revoluciji. Po njegovih besedah se pod imenom tržnice ne more izvajati upora proti Islamski republiki, saj naj bi bili protesti v tem sektorju spodbujeni s strani zunanjih sovražnikov. Hamenej je poudaril razliko med legitimnimi zahtevami prebivalstva in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Voditelj je v svojem govoru izpostavil, da so se za upravičenimi zahtevami trgovcev skrili tisti, ki želijo destabilizirati državo. Opozoril je, da se bo oblast z mirnimi protestniki pogovarjala, medtem ko bodo izgredniki sankcionirani v skladu z zakonom. Hamenej je prav tako komentiral nestabilnost iranske valute in visoko rast tečajev tujih valut, kar je označil za nenaraven proces in delo sovražnih sil, ki želijo oslabiti iransko gospodarstvo.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad demonstranti nadaljevalo. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko so v Iranu izbruhnili množični protesti zaradi visokih življenjskih stroškov in propada lokalne valute, ki so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in drugi visoki predstavniki države so se na Trumpove grožnje odzvali s svarilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter vojake na Bližnjem vzhodu. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili, da stojita za nemiri, in napovedali, da bodo ameriška vojaška oporišča postala legitimne tarče v primeru napada. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, nekateri kritiki, vključno s kongresnikom Thomasom Massiejem in nekdanjim strategom Stevom Bannonom, opozarjajo pred nevarnostjo novega mednarodnega konflikta in zanemarjanjem domačih težav.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, razširili v večja mesta po vsej državi. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so hitro prerasle v širše politično nezadovoljstvo, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Po uradnih podatkih je v nemirih življenje izgubilo najmanj deset oseb, ko so se varnostne sile spopadle s protestniki v mestih, kot so Teheran, Isfahan in Širaz. Vrhovni voditelj Ali Khamenei je v televizijskem nagovoru priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb državljanov, vendar je hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal neusmiljen obračun z osebami, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poziva k dialogu in upoštevanju zahtev ljudstva, analitiki opozarjajo na morebitno stopnjevanje nasilja, saj so zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci že zaznali znake globlje destabilizacije islamske republike. Dogajanje predstavlja resen izziv za iranske oblasti, ki se soočajo z najnižjo vrednostjo nacionalne valute v zgodovini in inflacijo, ki presega 42 odstotkov.

Iranska vlada je uradno pozvala Združene narode k ukrepanju po seriji groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje ob notranjih nemirih v Iranu. Iranski veleposlanik pri ZN je Trumpove izjave označil za nepremišljene in poudaril pravico Teherana do obrambe suverenosti pred vmešavanjem tujih sil. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi objavi na družbenih omrežjih, da je Washington pripravljen podpreti protivladne protestnike, kar Teheran razume kot neposredno grožnjo stabilnosti regije. Istočasno je izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ameriške sile izvedle operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Lapidove izjave so v Teheranu in delu mednarodne javnosti interpretirali kot posredno grožnjo z nasilno spremembo režima. Iran, ki velja za zaveznika Venezuele, je ostro obsodil ameriški napad na južnoameriško državo kot kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Dogodki sledijo obdobju povečane vojaške aktivnosti, vključno z lanskoletnimi ameriškimi napadi na iranske jedrske objekte in iranskim povračilnim udarom na letalsko bazo v Katarju.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti riala in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je umrlo najmanj deset oseb. Demonstracije so se začele v teheranskem bazarju zaradi gospodarskih stisk, a so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozive k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, hkrati pa je ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti odločno spopadle z izgredniki, ki povzročajo kaos. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako pozval k dialogu z državljani, ki imajo utemeljene zahteve, vendar se država pripravlja na poostren nadzor nad dogajanjem na ulicah, medtem ko zahodni analitiki opozarjajo na morebitno destabilizacijo islamske republike.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki so jih spodbudile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so potrdile, da sta v zadnjih spopadih umrla še dva človeka, medtem ko se nemiri, ki so zajeli državo, ne umirjajo. Protesti so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, vendar so se hitro razširili iz prestolnice Teheran v številne druge province in prerasli v splošno nasprotovanje državni politiki. Nasilje med protestniki in varnostnimi silami se stopnjuje, pri čemer poročila navajajo žrtve tako na strani civilistov kot tudi med pripadniki paravojaških sil. Kljub poskusom oblasti, da bi z uporabo sile in omejevanjem komunikacij zatrle upore, se demonstracije nadaljujejo že več dni zapored. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujeta visoka brezposelnost in padec kupne moči prebivalstva, ostaja glavni povod za najhujše nemire v državi v zadnjih letih. Dogajanje predstavlja resen izziv za iransko politično vodstvo, saj se protesti širijo tudi v ruralna območja, ki so tradicionalno veljala za oporišča režima.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi drastičnega pada vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj 12 smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so se razširile iz Teherana v mesta, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, so sprva sprožili trgovci v velikem bazarju, nato pa so se jim pridružili študenti in drugi državljani. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo politične svobode, pri čemer se pojavljajo tudi slogani proti verskemu vodstvu in klici po vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih zahtev, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z tistimi, ki jih je označil za izgrednike. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da država ne bo dopuščala spodkopavanja varnosti. Kljub napovedim o zatrtju se nemiri v večjem delu države nadaljujejo, kar predstavlja največji izziv za iransko oblast po letu 2022.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

V Iranu se je število smrtnih žrtev, povezanih z nasiljem na protivladnih protestih, povzpelo na najmanj deset, potem ko so oblasti potrdile še dve dodatni smrti. Demonstracije, ki so se začele zaradi nezadovoljstva nad oslabljenim gospodarstvom, visoko inflacijo in brezposelnostjo, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v številne druge province in podeželska območja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Islamske revolucionarne garde in paravojaške enote Basidž, se spopadajo s protestniki, pri čemer so spopadi postali nasilni na obeh straneh. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah protesti ne kažejo znakov umirjanja. Demonstranti izražajo ogorčenje nad naraščajočimi življenjskimi stroški in splošnim gospodarskim stanjem v državi, kar je spodbudilo enega največjih valov nezadovoljstva v zadnjih letih. Oblasti v Teheranu so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej strateško pomembni bližnjevzhodni državi.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih nemirih, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile smrt še dveh oseb, kar nakazuje na dodatno zaostrovanje razmer v državi. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in nizkim življenjskim standardom, se kljub poskusom oblasti, da bi vzpostavile red, ne umirjajo. Nasilje se je razširilo v več mest, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo visoka inflacija, brezposelnost in splošno pomanjkanje gospodarskih reform. Iranska vlada za nemire delno krivi tuje vplive, vendar prizna, da so gospodarske težave realen povod za jezo državljanov. Varnostne razmere v državi ostajajo napete, saj ni znakov, da bi se protestni val v kratkem polegel.

V Iranu so ponovno potekali množični protesti proti državnemu aparatu, pri čemer so varnostne sile, predvsem na podeželju, ostro ukrepale. Protesti so zahtevali več smrtnih žrtev.

V prestolnici Venezuele, Caracas, je v soboto okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem močnih eksplozij. Po poročilih lokalnih virov so prebivalce prestrašili tudi nizki preleti letal, ki so v zgodnjih jutranjih urah preletavala mesto. Dogodek je med prebivalstvom povzročil precejšnjo paniko, saj so številni ljudje v strahu pred morebitnim stopnjevanjem nasilja ali vojaškim posredovanjem zbežali na mestne ulice. Natančen vzrok eksplozij in namen vojaških preletov za zdaj ostajata nepojasnjena, saj uradne oblasti še niso podale podrobnejših informacij o incidentu. Poročila o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi prav tako še niso na voljo. Razmere v državi so sicer že dlje časa napete zaradi političnih nestabilnosti, današnji dogodki pa so dodatno zaostrili varnostne razmere v Karakasu. Lokalne oblasti so pozvale državljane k previdnosti, medtem ko se po družbenih omrežjih širijo številni posnetki detonacij in vojaških zračnih plovil nad mestom.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija uvedle policijsko uro, potem ko so se pretekli protesti sprevrgli v nasilje, v katerem so po poročanju državnih medijev umrle štiri osebe. Latakija, ki velja za ključno oporišče alavitske manjšine, je bila prizorišče nemirov, ki so se stopnjevali več dni, preden so oblasti v torek uradno omejile gibanje prebivalstva. Ukrep je bil uveden z namenom stabilizacije razmer v mestu, ki ima velik strateški in politični pomen za sirski državni vrh. Poročila navajajo, da so sirske oblasti policijsko uro razglasile kot neposreden odziv na eskalacijo napetosti. Varnostne sile so v mestu okrepile svojo prisotnost, da bi preprečile nadaljnje spopade in morebitne nove žrtve med protestniki in pripadniki varnostnih organov. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodni opazovalci spremljajo odziv države na civilne nemire.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

Poleg načrtovanih sil za hitro posredovanje Nacionalne garde, usposobljenih za obvladovanje civilnih nemirov, je Wall Street Journal poročal, da je Pentagon naročil vsem državam in ozemljem, da do januarja vzpostavijo te sile. Stephen Miller, znan po svoji strogi imigracijski politiki, pa se je pridružil naraščajočemu številu Trumpovih uradnikov, ki se selijo v vojaško bazo.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.